KAJ JE ŠTEHVANJE?
Štehvanje je igra, pri kateri neporočeni fantje jahajo na konjih in z železnimi kiji razbijajo lesen sod.
Da bi vse teklo čim bolj gladko, se štehvovci že nekaj tednov pred tekmovanjem začnejo pripravljati na skupnih vajah. Za dober rezultat morata biti konj in štehvovec dobro usklajena. Konj mora na štehvovčevo zahtevo pravilno začeti teči, preiti v galop in se na koncu ustaviti. Pri tem mora biti ubogljiv, da ne ovira drugih tekmovalcev in gledalcev.
Štehvovec si za štehvanje izbere spremljevalko, ki ji pravimo dečva. Oba sta oblečena v gorenjsko narodno nošo. Dečva med štehvanjem drži štehvovčev klobuk in ga spodbuja.
Na dan štehvanja gredo štehvovci z dečvami in konji pred začetkom tekmovanja v sprevodu po vasi, da se pokažejo vaščanom. Na čelu sprevoda gre zapravljivček, na katerem sta harmonikar in štehvovski mojster s spremstvom, za njim se zvrstijo štehovci na konjih, zadaj pa se na lojtrniku pelje štehvovski sod. Ko pridejo na prireditveni prostor, napovedovalec štehvovce, dečve in konje predstavi. In štehvanje se lahko začne.
Štehvovec v desnici drži kovan železen kij oz. štehvanj. Dolg je od 40 do 60 centimetrov. Kij ima bunkast ročaj in na koncu zakovano štirioglato konico. Ne sme imeti ostrih robov. Na ročaju ima usnjen pas, ki preprečuje, da bi med tekmovanjem štehvovcu padel iz rok. Vsi tekmovalci imajo enake kije. Z njimi morajo ravnati previdno, saj so sicer zanje ali za konja lahko nevarni.
Sod, ki ga razbijajo med jahanjem, je narejen iz lesenih dog in povezan z leskovimi obroči; teh je običajno 14. Okrašen je z belimi, modrimi in rdečimi črtami, v zadnjem času je na njem zapisana tudi številka, ki opozarja na to, za katero štehvanje po vrsti gre. Sod je nasajen na lesen drog na višini dveh metrov. Nasadi se ga tik pred začetkom igre.
Konji, s katerimi se štehva, so praviloma kmečki, a v zadnjem času je med njimi tudi nekaj nekmečkih. Niso osedlani, lahko so le pregrnjeni z odejo, ki je nanje pripeta s pasom. Za štehvanje so konji olepšani z barvnimi trakovi, pripetimi v rep in grivo.
Proga, po kateri štehvovci jahajo, je na vsaki strani omejena z vrsto nizkih zelenih vej in ograjena z leseno ograjo.
Posavsko štehvanje je tekmovanje, ki ga ocenjuje posebna komisija, sestavljena iz nekdanjih izkušenih štehvovcev. Tekmovalcem dodeljujejo točke za konjev galop, moč udarcev, spust ter razbitje obročev, dog in soda. Vsak član komisije ocenjuje eno prvino.
Štehvanje vodi in usmerja štehvovski mojster, izkušen nekdanji štehvovec, navadno tisti, ki se je nazadnje poročil. S pomočniki skrbi za red, da znak za začetek posameznega kroga štehvanja in določi morebitni odmor.
Štehvovec prosto jaha, ne drži se za vajeti, ampak ima roke dvignjene in v desnici vihti kij. Ko pridirja do soda, z vso močjo zamahne po njem. V prvih krogih tekmovanja je na sodu le nekaj sledi udarcev, kasneje pa začnejo odpadati obroči, doge in nazadnje še dno. Z razbitjem soda se tekmovalni del štehvanja konča. Ko komisija sešteva točke, štehvovci lovijo lesene obroče, ki jim jih meče štehvovski mojster.
Zmagovalca razkrije lovljenje venčka iz suhega cvetja. Štehvovci vnovič dirjajo mimo droga. Za njim stoji žena štehvovskega mojstra, ki edina ve, kdo je osvojil največ točk in tako zmagal. Vsakemu ponuja zmagovalni venček, vendar ga zadnji hip odmakne in ga po navadi šele v tretjem krogu natakne na kij zmagovalca. Štehvovci se zatem z dečvami in konji sprehodijo mimo droga, kjer jim štehvovski mojster in njegova žena ter organizator čestitajo, z njimi spijejo kozarec vina ter jim podelijo nagrade.
Štehvovci konje odpeljejo domov in odidejo na veselico. Ta se navadno zavleče pozno v noč.
Posavsko štehvanje organizirajo vaščani Savelj in Kleč. Zadnja leta ga prireja združenje Strojna skupnost Savlje-Kleče. Za izvedbo štehvanja je potrebnih veliko priprav. Tako člani strojne skupnosti in drugi vaščani vložijo veliko prostovoljnega dela in prostega časa, da se običaj ohranja.
